Dolgo smo verjeli, da je polarni sij čaroben ples svetlobe, rezerviran za ledena območja pod nočnim nebom Arktike in Antarktike. Toda v zadnjih dveh letih so ljudje po vsem svetu priča prizorom, ki presegajo ta stereotip. Nebo nad Španijo, Francijo, celo Slovenijo, se je občasno obarvalo v zeleni, rožnati in vijolični odtenek.
Kaj se dogaja, da se ta skrivnostni pojav pojavlja tam, kjer ga še nikoli nismo videli?
Sonce v obdobju nemira
Trenutno Sonce prehaja skozi fazo izjemne aktivnosti, znano kot sončni maksimum, ki se ciklično pojavi približno vsakih 11 let. V tem času prihaja do pogostih sončnih izbruhov (solar flares) in koronalnih izmetov mase (CME – coronal mass ejections). To so gigantski izbruhi nabitih delcev, ki potujejo proti Zemlji s hitrostjo več milijonov kilometrov na uro.
Ko ti delci trčijo z našim magnetnim poljem, sprožijo električne tokove in povzročijo, da atomi v zgornjih plasteh atmosfere – predvsem kisik in dušik – zasvetijo.
Kako aurora “potuje” proti jugu
Zemljino magnetno polje običajno usmeri te delce proti območjem okoli magnetnih polov, kjer nastane tipičen polarni sij. A ko je sončna nevihta izjemno močna, se auroralni oval – območje, kjer se pojavlja aurora – razširi proti nižjim geografskim širinam.
Tako smo maja 2024 na družbenih omrežjih spremljali neverjetne posnetke polarnega sija iz Velike Britanije, Španije, pa celo s Kanarskih otokov. V Sloveniji so nekateri fotografi ujeli nežen rožnato-vijoličen sij nad Triglavom.
Barve, ki jih ne vidimo na severu
Na Arktiki auroro največkrat vidimo kot valovito zeleno zaveso – to je emisija kisika na višini okoli 100 km. Toda pri pojavih, ki sežejo bolj proti jugu, delci pogosto trčijo z atomi v višjih plasteh atmosfere, tudi nad 200 km. Tam nastanejo rdeče, rožnate in vijolične barve, ki so na severu redkejše.
Te nenavadne barve dodajo prizoru mističen pridih – in so tudi razlog, da fotografije “južnih” auror izgledajo kot prizori iz znanstvenofantastičnih filmov.
Barvni zavihek nad belim ledenim pejsažem – ilustrira čarobnost auror v hladnih pokrajinah, barvni kontrast z zemljo pa poudari nadnaravni občutek.
Aurora kot opozorilo
Čeprav je za opazovalce ta pojav čudovit, je za znanstvenike tudi opozorilni znak. Močne sončne nevihte lahko povzročijo motnje v električnih omrežjih, komunikacijah, navigacijskih sistemih in celo poškodujejo satelite v orbiti. V zgodovini poznamo primer iz leta 1859, t. i. Carringtonov dogodek, ko so telegrafske naprave po svetu spontano iskričile in delovale brez napajanja – vse zaradi izjemno močne geomagnetne nevihte.
Lovci na auroro
V zadnjih letih je narasla tudi nova skupnost ljubiteljev narave in fotografije – aurora chaserjev. Ti spremljajo sončno aktivnost prek posebnih aplikacij in spletnih strani, ki napovedujejo možnosti pojava. Ko se pogoji ujemajo, se podajo na temna območja stran od mestnih luči, v upanju, da bodo ujeli tisti čarobni trenutek, ko se nebo prižge.
Čar, ki ga ne pozabiš
Če imaš srečo in vidiš polarni sij na kraju, kjer ga nisi pričakoval, občutek ni nič manj magičen kot na severu. Je, kot bi se ti narava sama odločila podariti nekaj povsem izjemnega – in za trenutek te opomniti, kako dinamičen, živ in povezan je naš planet z vesoljem, ki ga obdaja.